Pot k repnicam

    Dolžina poti: 5 km
    Čas trajanja: 3 ure
    Začetna točka: v bližini domačije Istenič

     
    Pot začenjamo pri veliki stavbi, ki jo domačini imenujejo "Ekonomija" (Vila Istenič).  Kmalu po startu nam pogled pritegnejo razvaline rdeče hiše, za katero pravijo, da je spomin na Turke. Nadaljujemo mimo Smerdetovega križa, ob poti pa nas spremljata šipek in "bekovna", vrbovina, ki služi za prvo vezanje trte spomladi. In že nas pozdravi stara hruška ob vodnjaku, "štirnu" po domače. Vodnjak iz leta 1932 je globok kar 45 m. Ob rahlem spustu pridemo do razcepa, kjer bi  levo prišli do Dramlje, naravnost pa pot vodi naprej k repnicam. Na vrhu se ne smemo pozabiti ustaviti in pogledati po Obsotelju,kjer nam pogled seže vse do Sljemena nad Zagrebom. Nadaljujemo mimo obnovljenega betonskega križa do razcepa, kjer pot na levo pelje do cerkve svetega Andreja. Pri kapelici svete Marjete smo nagrajeni s pogledom na cerkev svetega Duha, malo naprej pa spet na Obsotelje in reko Sotlo, ki je bila in še vedno je soustvarjalec tukajšnje slikovite pokrajine. Skozi prijeten hlad in zavetje lipovega gozda nas pot najprej pripelje do Neralove hiše, opuščene modre hiše na levi strani in nato do peščene stene, ki nas spomni, da sta bila tukaj življenje in narava nekoč precej drugačna, kot sta danes. Tu so namreč lepo vidni skladi peska, ki kažejo, kako se je v morju naplavljal pesek, ki je zaznamoval življenje domačinov. V nadaljevanju nam pogled spet pritegne cerkev Sv. Duha na levi in vas Gregovce na desni strani, ki se ponaša z najdebelejšim hrastom v Sloveniji - Nuječevim hrastom, vrste dob (Quercus robur). Prispeli smo do opuščene repnice (na levi), če pa zavijemo desno, nas pot pripelje do repnice Ogorevc v Pudvoju.

    Pa smo že skoraj na cilju, v vasi Brezovica, pri repnicah, ki jih lastniki še uporabljajo. Podjetni domačini so znali združiti tradicijo in znanje prednikov ter sodobne potrebe vinarstva in turizma. Tu lahko obiščemo Šekoranjevo - Graben, Kovačičevo, Najgerjevo, Balonovo, Jelčičevo in Kelherjevo repnico. Balonova repnica je med drugo svetovno vojno služila celo kot skrivališče.

    Če še nismo preveč utrujeni od poti ali dobrega bizeljskega vina, ki ga bodo ponudili prav pri vsaki domačiji, lahko naše popotovanje po bizeljskih vinorodnih gričih nadaljujemo po Vidovi poti, ki se začenja pri Etnografski zbirki Marije Sušnik. Če se želimo vrniti na začetek poti, se lahko vračamo po dolini ribnikov, ki nas pripelje v dolino Dramlje, kjer lahko obiščemo še dve kmetiji, ki se ukvarjata s sadjarstvom; kmetija Križančič in kmetija Kovačič.


    POŠLJI POVPRAŠEVANJE

    Vas zanima več?

    Za vse dodatne informacije, rezervacije ali odgovore vas prosimo, da nas pokličete ali nam pošljite sporočilo. Odgovorili vam bomo v nakjrajšem možnem času.

    Vaši podatki so pri nas varni.
    Prišlo je do napake. Sporočilo ni poslano.
    © 2018 discoverbrezice.com | Zasebnost in varstvo podatkov | O piškotkih