Turistična ponudba
Naravne dobrine
Repnice
Repnice so ena izmed posebnosti, ki vas zagotovo ne bo pustila ravnodušnih. Gre za jame, izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino in po kateri so repnice tudi dobile svoje ime. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so repnice postale eden izmed spomenikov preteklega časa, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vin. Več o repnnicah si lahko preberete tukaj.
Naravni park Jovsi
Naravni park Jovsi so 460 ha obsežno območje zamočvirjenih travnikov vzdolž reke Sotle med Kapelskimi goricami. Zavarovani so kot spomenik narave in območje Nature 2000. Zaradi naravnih danosti in ekstenzivnega kmetijstva so tu svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Več o Naravnem parku Jovsi si lahko preberete tukaj.
Kozjanski park
Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v državi. Sega v posavski, obsoteljski in kozjanski prostor. Severni hriboviti del občine Brežice je sestavni del območja parka, ki ga zaznamujejo izjemna biotska raznolikost in številne dobre parkovne prakse, ki so razvojno trajnostno naravnane. Ena najprepoznavnejših dobrih parkovnih praks so visokodebelni travniški sadovnjaki starih trpežnih sadnih sort.
Brežiški mestni park
Park ponuja kratko učno pot, igrala za najmlajše, predstavlja pa tudi začetek Pravljičnega sprehoda po Brežicah. Na obrobju parka, ob MC hostlu Brežice, lahko na svoj račun pridejo tudi vsi rekreacije željni obiskovalci Brežic, od leta 2013 so vam tu na voljo trim naprave oz. tako imenovani fitnes na prostem.
Najdebelejši hrast dob v Sloveniji
Pot do najdebelejšega hrasta v Sloveniji vas bo vodila le streljaj od mesta Brežice skozi majhno, a prijetno vasico Cundrovec. Ko se boste popeljali čez dolgo ravnico, boste zavili levo in nekaj sto metrov naprej bo sledil čudovit pogled na pravi orjaški hrast.
Sotočje rek Save in Krke
Vsak, ki v Brežice prihaja iz smeri avtoceste Ljubljana–Zagreb, iz smeri Term Čatež ali od drugod, iz smeri juga proti severu Brežic, ne more mimo največje naravne lepote Brežic, sotočja Krke in Save. Idiličen pogled na sotočje lahko doživite na mostu, ki povezuje vas Čatež ob Savi z Brežicami. Več si lahko preberete tukaj.
Gnezdišče ptiča čebelarja
V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem se je naselila ena najlepših obarvanih ptic − čebelar (Merops apiaster). Ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku.
Ajdovska jama
Ajdovska hiša ali Ajdovska jama, tudi Primožičeva jama se nahaja na zahodnem robu razloženega naselja Silovec pri Sromljah. Ogledate si jo lahko v okviru Sromeljske poti vina in sonca, ki jo vzdržuje Turistično društvo Sromlje. Jama je vodoravna, dolga 16 m in globoka 1 m. Za obiskovalce je odprta s prostim vstopom.
Izvir Gabernice in jama Duplo
V votlini, imenovani Duplo, izvira potok Gabernica, ki priteče izpod hribovja Orlice. Vhod v votlino ni prehoden, saj vodo uporabljajo za vodooskrbo Bizeljskega. Nekaj metrov pred votlino je vodno kolo, ki predstavlja simbol neminljive energije.
Terme
Občina Brežice leži na tektonski prelomnici in je izjemno bogata z izviri termalne vode, ki so jo pred več kot 200 leti odkrili ob obali reke Save. Moč naravne termalne vode je bila kmalu prepoznana kot zdravilna. Postopoma se je pričel razvoj Term Čatež, pionirja zdraviliškega turizma Slovenije, ki je danes največji termalni kompleks v državi ter eno izmed najbolj prepoznavnih evropskih termalnih središč. Nad termalnimi vrelci v Dobovi je zrasel tudi najmlajši termalni kompleks v Sloveniji – Terme Paradiso. Več o termah si lahko preberete tukaj.
Repnice so ena izmed posebnosti, ki vas zagotovo ne bo pustila ravnodušnih. Gre za jame, izkopane v kremenčevem pesku, kjer so nekdaj čez zimo shranjevali repo, ki je bila glavna krma za živino in po kateri so repnice tudi dobile svoje ime. Po opustitvi tovrstnega načina shranjevanja so repnice postale eden izmed spomenikov preteklega časa, mnogi vinogradniki pa so jih preuredili v prostor za shranjevanje vina ter pokušino vin. Več o repnnicah si lahko preberete tukaj.
Naravni park Jovsi
Naravni park Jovsi so 460 ha obsežno območje zamočvirjenih travnikov vzdolž reke Sotle med Kapelskimi goricami. Zavarovani so kot spomenik narave in območje Nature 2000. Zaradi naravnih danosti in ekstenzivnega kmetijstva so tu svoj življenjski prostor našle številne redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Več o Naravnem parku Jovsi si lahko preberete tukaj.
Kozjanski park
Kozjanski park je eno najstarejših in največjih zavarovanih območij v državi. Sega v posavski, obsoteljski in kozjanski prostor. Severni hriboviti del občine Brežice je sestavni del območja parka, ki ga zaznamujejo izjemna biotska raznolikost in številne dobre parkovne prakse, ki so razvojno trajnostno naravnane. Ena najprepoznavnejših dobrih parkovnih praks so visokodebelni travniški sadovnjaki starih trpežnih sadnih sort.
Brežiški mestni park
Park ponuja kratko učno pot, igrala za najmlajše, predstavlja pa tudi začetek Pravljičnega sprehoda po Brežicah. Na obrobju parka, ob MC hostlu Brežice, lahko na svoj račun pridejo tudi vsi rekreacije željni obiskovalci Brežic, od leta 2013 so vam tu na voljo trim naprave oz. tako imenovani fitnes na prostem.
Najdebelejši hrast dob v Sloveniji
Pot do najdebelejšega hrasta v Sloveniji vas bo vodila le streljaj od mesta Brežice skozi majhno, a prijetno vasico Cundrovec. Ko se boste popeljali čez dolgo ravnico, boste zavili levo in nekaj sto metrov naprej bo sledil čudovit pogled na pravi orjaški hrast.
Sotočje rek Save in Krke
Vsak, ki v Brežice prihaja iz smeri avtoceste Ljubljana–Zagreb, iz smeri Term Čatež ali od drugod, iz smeri juga proti severu Brežic, ne more mimo največje naravne lepote Brežic, sotočja Krke in Save. Idiličen pogled na sotočje lahko doživite na mostu, ki povezuje vas Čatež ob Savi z Brežicami. Več si lahko preberete tukaj.
Gnezdišče ptiča čebelarja
V peskokopu kremenčevega peska v Župjeku na Bizeljskem se je naselila ena najlepših obarvanih ptic − čebelar (Merops apiaster). Ime izvira iz načina prehrane, saj jé divje čebele in druge velike žuželke, ki jih z neverjetno spretnostjo in hitrostjo lovi v zraku.
Ajdovska jama
Ajdovska hiša ali Ajdovska jama, tudi Primožičeva jama se nahaja na zahodnem robu razloženega naselja Silovec pri Sromljah. Ogledate si jo lahko v okviru Sromeljske poti vina in sonca, ki jo vzdržuje Turistično društvo Sromlje. Jama je vodoravna, dolga 16 m in globoka 1 m. Za obiskovalce je odprta s prostim vstopom.
Izvir Gabernice in jama Duplo
V votlini, imenovani Duplo, izvira potok Gabernica, ki priteče izpod hribovja Orlice. Vhod v votlino ni prehoden, saj vodo uporabljajo za vodooskrbo Bizeljskega. Nekaj metrov pred votlino je vodno kolo, ki predstavlja simbol neminljive energije.
Terme
Občina Brežice leži na tektonski prelomnici in je izjemno bogata z izviri termalne vode, ki so jo pred več kot 200 leti odkrili ob obali reke Save. Moč naravne termalne vode je bila kmalu prepoznana kot zdravilna. Postopoma se je pričel razvoj Term Čatež, pionirja zdraviliškega turizma Slovenije, ki je danes največji termalni kompleks v državi ter eno izmed najbolj prepoznavnih evropskih termalnih središč. Nad termalnimi vrelci v Dobovi je zrasel tudi najmlajši termalni kompleks v Sloveniji – Terme Paradiso. Več o termah si lahko preberete tukaj.
Kulturno zgodovinske dobrine
Gradovi
V Brežicah in njihovi okolici stoji kar nekaj mogočnih gradov, vrednih ogleda. Večina jih je obnovljenih in odprtih za turiste. Mogočne stavbe, ki so nekoč služile kot zavetje pred turškimi vpadi, so danes namenjene obisku turistov, organizaciji porok in drugih protokolarnih srečanj. Več o gradovih si lahko preberete tukaj.
Digitalna grajska sobana
Digitalna sobana gradov Posavja predstavlja dober primer digitalnega inoviranja kulturne dediščine gradov Posavja. Digitalizirane vsebine kulturne dediščine gradov, ki so na ogled v Digitalni sobi v Termah Čatež, so prikazane na atraktiven način preko 3D modelov, 360-stopinjskih posnetkov in videa s 3D modeli in prikazi ponudb vključenih gradov. Gradovi, ki so bili predmet digitalnega inoviranja so grad Rajhenburg, grad Brežice, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, grad Sevnica, grad Mokrice ter grajski ruševini Svibno in Kunšperk. Grajski ruševini sta zajeti v obliki poskusa 3D rekonstrukcije. Digitalna soba se nahaja v Termah Čatež, ob Slaščičarni Urška.
Cerkve
Tako kot drugje po Sloveniji, so tudi v Brežicah cerkve pomemben del stvarne kulturne dediščine. V ospredje postavljamo predvsem cerkev sv. Lovrenca v Starem mestnem jedru in pa cerkev sv. Roka, ki pa je prav tako del mestnega jedra Brežic. Občina se lahko pohvali še s precejšnjim številom majhnih cerkva, ki so zrastle v skoraj vsaki vaški skupnosti v občini.
Staro mestno jedro
Ogled starega mestnega jedra Brežic je svojevrstno doživetje, saj ponuja sprehod po različnih stoletjih in nudi vpogled v različne zgodbe, ki so jih spletali prebivalci mesta in jih vsaj malo še vedno kažejo pročelja. Predlagamo vam, da z ogledom centra pričnete na severnem delu mesta, pri podružnični Cerkvi Sv. Roka, zgrajeni leta 1764. Nadaljujte mimo današnje gimnazije, kjer je bil nekoč frančiščanski samostan in mimo Trga izgnancev, kjer se lahko ustavite in si ogledate t.i. Nemško hišo, simbol preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo mesto eno izmed središč narodnostnih bojev.
Vodovodni stolp
Leta 1914 je bil zgrajen za potrebe mestnega vodovoda. Visok je 46 metrov, v večjem delu je okrogel, na vrhu pa ga zaključuje osmerokotni rezervoar, ki je postavljen na šestnajstih konzolah. Stolp krasijo trije manjši balkoni. Postavljen je na vogalu osrednje, "vhodne ulice" - Bizeljske ceste in Ulice stare pravde - gase - ulice na mestnem obzidju. Več si lahko preberete tukaj.
Grajsko obzidje
Pri severovzhodnem stolpu gradu so odkrili ostanke 4 metre debelega zidu iz 16. stoletja, ki je zapiral predgradje proti vzhodu. Pod njimi odkriti ostanki zidov izvirajo najverjetneje iz srednjega veka. Zidovi vzhodno od obzidja so delno segali v obrambni jarek in so morda ostanki vhodne konstrukcije južnih mestnih vrat iz 16. stoletja, ki so najverjetneje stala nekoliko severneje.
Grajski hlevi
Stavba je v osnovi iz časa gradnje gradu sredi 16. stoletja. Predelave so močno zabrisale prvotno podobo notranjosti. Sredi 19. stoletja so stavbo, ki je bila last brežiške plemiške družine Attems, imenovali Jahalna šola (Reit schule). V pritličju je ohranjena velika dvorana – nekdanji konjski hlevi s stebriščem in stropnimi oboki.
Grajska kašča
Stavba se prvič omenja leta 1491, zdajšnje mogočno poslopje pa je iz začetka 18. stoletja. Lastnik gradu in petih bližnjih gospodarskih stavb je bila plemiška družina Attems, v začetku 19. stoletja dr. Ignac grof Attems (1774 – 1861), štajerski deželni glavar. Grajska kašča v Brežicah sodi med najlepše ohranjene grajske kašče v Sloveniji in je uvrščena med 227 nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena.
Gasa - ulica na mestnem jedru
Gasa – zdaj Ulica stare pravde, poteka polkrožno od srednjeveških južnih mestnih vrat pri gradu do nekdanje pošte na Ruehovem, kjer se nasproti stavbe Narodnega doma priključi glavni ulici. Hiše na južnem delu Gase so v strnjenem nizu prizidane na staro mestno obzidje. V prejšnjih stoletjih so jih največ zasedali obrtniki, tu je bila sredi 19. stoletja hiralnica, od leta 1872 bolnišnica, v začetku 20. stoletja otroški vrtec in žrebčarna.
Spomenik Punt in revolucija
Leta 1972 je arhitekt Franc Filipčič projektiral spominski plato v Brežicah z javnim spomenikom Punt in revolucija kiparja Stojana Batiča, postavljen v spomin na kmečke upore in partizanski boj. Kipar je z ostrino visokih, navzgor obrnjenih grozečih kos simbolno opozoril na kmečke upore, ki so se tu odvijali v 16. stoletju, na notranji strani pa je z reliefom predstavil izgon slovenskega prebivalstva in partizanski osvobodilni boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno.
Stara lekarna
Med stavbno dediščino starega mestnega jedra izstopa nekdanja lekarna z renesančnim pročeljem z znamenitim, svedrasto zavitim dimnikom na strehi. Glavni vhod s polkrožno oblikovanim portalom nosi letnico 1641 in 1695, nad drugim portalom, ki vodi na dvorišče stavbe, je v polkrožni fasadni niši v nadstropju kip Marije Brezmadežne iz druge polovice 18. stoletja.
Mestna hiša
V času njenega nastanka je bil razvoj mesta v razcvetu in prav to nakazuje njena zunanja podoba. To je poznobaročna stavba s poudarjeno osrednjo osjo, ki jo v pritličju določa velik kamnit portal z mestnim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven manjši balkon z baročno trebušasto ograjo in preprostimi vrati. Stavba ima tudi arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. Mestna hiša v Brežicah je v virih imenovana tudi Magistrat.
Narodni dom
Delovanje Narodnega doma v Brežicah sega v leto 1895. V stavbi hotela Klembas je bila sredi 19. stoletja gostilna Haidenek (nato Heider, Jamnik, Berdan, Koštomaj, Schweiger in Korent). Konec 19. stoletja sta dobila svoje prostore v stavbi čitalnica, ustanovljena 1890 ter Posojilnica in hranilnica. Slovesno odprtje Narodnega doma, nadgrajenega v dvonadstropnico in prezidanega v secesijskem slogu, je bilo 14. avgusta 1904. V dobi narodnostnih bojev je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.
Nemški dom s hotelom Pri črnem orlu
Nekdanji Nemški dom s hotelom Pri črnem orlu je bil zgrajen v značilnem staronemškem renesančnem slogu. Stavba je do danes ohranila razgibanost bogato oblikovanega pročelja. Leta 1904 so ločeno praznovali slovensko in nemško čuteči Brežičani: v istem letu je bilo odprtje nadgrajenega Narodnega in odprtje Nemškega doma. V prvem so se zbirali »brežiški Slovenci«, Pri črnem orlu pa »brežiški Nemci«. V Nemškem domu so bili v začetku 20. stoletja še sodišče (zdaj Okrajno sodišče Brežice), pošta in davčna uprava.
Nekdanji Frančiškanski samostan
Zunaj nekdanjega mestnega obzidja je bil med letoma 1660 in 1685 zgrajen enonadstropni samostan (hospic) skupaj s cerkvijo sv. Antona Padovanskega, dograjen med leti 1730–1732. Po potresu januarja 1917 sta bili samostanska stavba in cerkev, ki je leta 1905 dobila novo pročelje po načrtih arhitekta V. Scagnettija, močno poškodovani. Cerkev so obnovili, samostansko poslopje pa pozneje na novo zgradili po načrtih graškega arhitekta H. Hönla (1884–1964). Za samostan je bilo usodno leto 1941, ko je nemški okupator zaplenil stavbo, cerkev porušil do prezbiterija, menihe pa izgnal. Od cerkvene opreme so se ohranile slike s portreti redovnikov ter dve oltarni podobi, Čudeži sv. Antona in Brezmadežna slikarja Valentina Metzingerja, danes razstavljene v Posavskem muzeju Brežice. V preurejenih prostorih nekdanjega samostana je danes gimnazija.
Mestno obzidje
V 16. stoletju so srednjeveško mestno obzidje zamenjali z novim, daljšim in močnejšim. Novo obzidje, ki je obsegalo območje zdajšnjega mestnega jedra, je imelo vogalne stolpe, bastijo in več manjših stolpov na notranji strani. Zidovi obzidja so bili debeli 1,90 metra in visoki 6,60 metra. Vstop v mesto je bil mogoč skozi severna, južna in vzhodna vrata. Posamezni deli stolpa in obzidja so še vedno delno ohranjeni in vidni. Pod stavbo današnje pošte in na cesti je potek zidov tlorisno prikazan v tlaku.
Most čez Savo in Krrko
Železobetonski most nad sotočjem Save in Krke, dolg 524 metrov, je bil med najdaljšimi v Avstro-Ogrski. Leta 1906 je bilo poleg brežiškega zgrajenih še več drugih mostov s posvetilom takratnemu cesarju Francu Jožefu. Most, ki je povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko, so začeli graditi spomladi 1905 in stroške ocenili na 450.000 kron. Slovesno so ga odprli 14. avgusta 1906.
Muzeji in zbirke
Poleg klasičnih muzejev (npr. Posavski muzej) najdete v Brežicah in okolici tudi številne manjše muzejske zbirke, arhive in zgodovinske hiše. Večina jih je namenjenih predstavitvi starih kmečkih in obrtniških običajev, ohranjanju spomina na pomembne zgodovinske osebnosti s tega območja ter ohranjanju in oživljanju dragocene zgodovine nasploh. Več o muzejih in zbirkah si lahko preberete tukaj.
Za več podrobnosti o kulturno - zgodovinskih kliknite tukaj.
V Brežicah in njihovi okolici stoji kar nekaj mogočnih gradov, vrednih ogleda. Večina jih je obnovljenih in odprtih za turiste. Mogočne stavbe, ki so nekoč služile kot zavetje pred turškimi vpadi, so danes namenjene obisku turistov, organizaciji porok in drugih protokolarnih srečanj. Več o gradovih si lahko preberete tukaj.
Digitalna grajska sobana
Digitalna sobana gradov Posavja predstavlja dober primer digitalnega inoviranja kulturne dediščine gradov Posavja. Digitalizirane vsebine kulturne dediščine gradov, ki so na ogled v Digitalni sobi v Termah Čatež, so prikazane na atraktiven način preko 3D modelov, 360-stopinjskih posnetkov in videa s 3D modeli in prikazi ponudb vključenih gradov. Gradovi, ki so bili predmet digitalnega inoviranja so grad Rajhenburg, grad Brežice, nekdanji cistercijanski samostan Kostanjevica na Krki, grad Sevnica, grad Mokrice ter grajski ruševini Svibno in Kunšperk. Grajski ruševini sta zajeti v obliki poskusa 3D rekonstrukcije. Digitalna soba se nahaja v Termah Čatež, ob Slaščičarni Urška.
Cerkve
Tako kot drugje po Sloveniji, so tudi v Brežicah cerkve pomemben del stvarne kulturne dediščine. V ospredje postavljamo predvsem cerkev sv. Lovrenca v Starem mestnem jedru in pa cerkev sv. Roka, ki pa je prav tako del mestnega jedra Brežic. Občina se lahko pohvali še s precejšnjim številom majhnih cerkva, ki so zrastle v skoraj vsaki vaški skupnosti v občini.
Staro mestno jedro
Ogled starega mestnega jedra Brežic je svojevrstno doživetje, saj ponuja sprehod po različnih stoletjih in nudi vpogled v različne zgodbe, ki so jih spletali prebivalci mesta in jih vsaj malo še vedno kažejo pročelja. Predlagamo vam, da z ogledom centra pričnete na severnem delu mesta, pri podružnični Cerkvi Sv. Roka, zgrajeni leta 1764. Nadaljujte mimo današnje gimnazije, kjer je bil nekoč frančiščanski samostan in mimo Trga izgnancev, kjer se lahko ustavite in si ogledate t.i. Nemško hišo, simbol preloma iz 19. v 20. stoletje, ko je bilo mesto eno izmed središč narodnostnih bojev.
Vodovodni stolp
Leta 1914 je bil zgrajen za potrebe mestnega vodovoda. Visok je 46 metrov, v večjem delu je okrogel, na vrhu pa ga zaključuje osmerokotni rezervoar, ki je postavljen na šestnajstih konzolah. Stolp krasijo trije manjši balkoni. Postavljen je na vogalu osrednje, "vhodne ulice" - Bizeljske ceste in Ulice stare pravde - gase - ulice na mestnem obzidju. Več si lahko preberete tukaj.
Grajsko obzidje
Pri severovzhodnem stolpu gradu so odkrili ostanke 4 metre debelega zidu iz 16. stoletja, ki je zapiral predgradje proti vzhodu. Pod njimi odkriti ostanki zidov izvirajo najverjetneje iz srednjega veka. Zidovi vzhodno od obzidja so delno segali v obrambni jarek in so morda ostanki vhodne konstrukcije južnih mestnih vrat iz 16. stoletja, ki so najverjetneje stala nekoliko severneje.
Grajski hlevi
Stavba je v osnovi iz časa gradnje gradu sredi 16. stoletja. Predelave so močno zabrisale prvotno podobo notranjosti. Sredi 19. stoletja so stavbo, ki je bila last brežiške plemiške družine Attems, imenovali Jahalna šola (Reit schule). V pritličju je ohranjena velika dvorana – nekdanji konjski hlevi s stebriščem in stropnimi oboki.
Grajska kašča
Stavba se prvič omenja leta 1491, zdajšnje mogočno poslopje pa je iz začetka 18. stoletja. Lastnik gradu in petih bližnjih gospodarskih stavb je bila plemiška družina Attems, v začetku 19. stoletja dr. Ignac grof Attems (1774 – 1861), štajerski deželni glavar. Grajska kašča v Brežicah sodi med najlepše ohranjene grajske kašče v Sloveniji in je uvrščena med 227 nepremičnih kulturnih spomenikov državnega pomena.
Gasa - ulica na mestnem jedru
Gasa – zdaj Ulica stare pravde, poteka polkrožno od srednjeveških južnih mestnih vrat pri gradu do nekdanje pošte na Ruehovem, kjer se nasproti stavbe Narodnega doma priključi glavni ulici. Hiše na južnem delu Gase so v strnjenem nizu prizidane na staro mestno obzidje. V prejšnjih stoletjih so jih največ zasedali obrtniki, tu je bila sredi 19. stoletja hiralnica, od leta 1872 bolnišnica, v začetku 20. stoletja otroški vrtec in žrebčarna.
Spomenik Punt in revolucija
Leta 1972 je arhitekt Franc Filipčič projektiral spominski plato v Brežicah z javnim spomenikom Punt in revolucija kiparja Stojana Batiča, postavljen v spomin na kmečke upore in partizanski boj. Kipar je z ostrino visokih, navzgor obrnjenih grozečih kos simbolno opozoril na kmečke upore, ki so se tu odvijali v 16. stoletju, na notranji strani pa je z reliefom predstavil izgon slovenskega prebivalstva in partizanski osvobodilni boj proti okupatorju med drugo svetovno vojno.
Stara lekarna
Med stavbno dediščino starega mestnega jedra izstopa nekdanja lekarna z renesančnim pročeljem z znamenitim, svedrasto zavitim dimnikom na strehi. Glavni vhod s polkrožno oblikovanim portalom nosi letnico 1641 in 1695, nad drugim portalom, ki vodi na dvorišče stavbe, je v polkrožni fasadni niši v nadstropju kip Marije Brezmadežne iz druge polovice 18. stoletja.
Mestna hiša
V času njenega nastanka je bil razvoj mesta v razcvetu in prav to nakazuje njena zunanja podoba. To je poznobaročna stavba s poudarjeno osrednjo osjo, ki jo v pritličju določa velik kamnit portal z mestnim grbom in letnico 1769. V nadstropju je atraktiven manjši balkon z baročno trebušasto ograjo in preprostimi vrati. Stavba ima tudi arhitekturno zanimiv strešni nastavek s trikotnim čelom in naslikano uro v sredini. Mestna hiša v Brežicah je v virih imenovana tudi Magistrat.
Narodni dom
Delovanje Narodnega doma v Brežicah sega v leto 1895. V stavbi hotela Klembas je bila sredi 19. stoletja gostilna Haidenek (nato Heider, Jamnik, Berdan, Koštomaj, Schweiger in Korent). Konec 19. stoletja sta dobila svoje prostore v stavbi čitalnica, ustanovljena 1890 ter Posojilnica in hranilnica. Slovesno odprtje Narodnega doma, nadgrajenega v dvonadstropnico in prezidanega v secesijskem slogu, je bilo 14. avgusta 1904. V dobi narodnostnih bojev je bil kulturno in politično središče brežiških Slovencev.
Nemški dom s hotelom Pri črnem orlu
Nekdanji Nemški dom s hotelom Pri črnem orlu je bil zgrajen v značilnem staronemškem renesančnem slogu. Stavba je do danes ohranila razgibanost bogato oblikovanega pročelja. Leta 1904 so ločeno praznovali slovensko in nemško čuteči Brežičani: v istem letu je bilo odprtje nadgrajenega Narodnega in odprtje Nemškega doma. V prvem so se zbirali »brežiški Slovenci«, Pri črnem orlu pa »brežiški Nemci«. V Nemškem domu so bili v začetku 20. stoletja še sodišče (zdaj Okrajno sodišče Brežice), pošta in davčna uprava.
Nekdanji Frančiškanski samostan
Zunaj nekdanjega mestnega obzidja je bil med letoma 1660 in 1685 zgrajen enonadstropni samostan (hospic) skupaj s cerkvijo sv. Antona Padovanskega, dograjen med leti 1730–1732. Po potresu januarja 1917 sta bili samostanska stavba in cerkev, ki je leta 1905 dobila novo pročelje po načrtih arhitekta V. Scagnettija, močno poškodovani. Cerkev so obnovili, samostansko poslopje pa pozneje na novo zgradili po načrtih graškega arhitekta H. Hönla (1884–1964). Za samostan je bilo usodno leto 1941, ko je nemški okupator zaplenil stavbo, cerkev porušil do prezbiterija, menihe pa izgnal. Od cerkvene opreme so se ohranile slike s portreti redovnikov ter dve oltarni podobi, Čudeži sv. Antona in Brezmadežna slikarja Valentina Metzingerja, danes razstavljene v Posavskem muzeju Brežice. V preurejenih prostorih nekdanjega samostana je danes gimnazija.
Mestno obzidje
V 16. stoletju so srednjeveško mestno obzidje zamenjali z novim, daljšim in močnejšim. Novo obzidje, ki je obsegalo območje zdajšnjega mestnega jedra, je imelo vogalne stolpe, bastijo in več manjših stolpov na notranji strani. Zidovi obzidja so bili debeli 1,90 metra in visoki 6,60 metra. Vstop v mesto je bil mogoč skozi severna, južna in vzhodna vrata. Posamezni deli stolpa in obzidja so še vedno delno ohranjeni in vidni. Pod stavbo današnje pošte in na cesti je potek zidov tlorisno prikazan v tlaku.
Most čez Savo in Krrko
Železobetonski most nad sotočjem Save in Krke, dolg 524 metrov, je bil med najdaljšimi v Avstro-Ogrski. Leta 1906 je bilo poleg brežiškega zgrajenih še več drugih mostov s posvetilom takratnemu cesarju Francu Jožefu. Most, ki je povezoval tedanji sosednji pokrajini Štajersko in Kranjsko, so začeli graditi spomladi 1905 in stroške ocenili na 450.000 kron. Slovesno so ga odprli 14. avgusta 1906.
Muzeji in zbirke
Poleg klasičnih muzejev (npr. Posavski muzej) najdete v Brežicah in okolici tudi številne manjše muzejske zbirke, arhive in zgodovinske hiše. Večina jih je namenjenih predstavitvi starih kmečkih in obrtniških običajev, ohranjanju spomina na pomembne zgodovinske osebnosti s tega območja ter ohranjanju in oživljanju dragocene zgodovine nasploh. Več o muzejih in zbirkah si lahko preberete tukaj.
Za več podrobnosti o kulturno - zgodovinskih kliknite tukaj.
Nesnovna kulturna dediščina
Brodarska tradicija
Brod na Savi je čudovita popestritev izleta ali daljšega bivanja v občini Brežice. Goste vsakodnevno vozi preko reke Save iz Term Čatež v vas Mostec in nazaj. Na pot preko valov se lahko podate individualno, sprejemajo pa tudi skupine, ki jim po želji pripravijo tudi manjšo pogostitev na samem brodu ter povedo kaj več o brodarstvu nekoč. Izlet lahko združite z ogledom Mosteca, prijazne in domače vasice, si v bližnjih gostilnah privoščite kaj za pod zob in si ogledate vaško cerkev svetega Fabijana in Sebastijana. Brod vozi skozi vse leto, v kolikor je vodostaj reke primeren.
Festival prireditve
Po sproščanju v naravi se prileže tudi zabava, katere v Brežicah v vseh letnih časih ne manjka. Obiščete lahko različne koncerte, prireditve in kulturne dogodke, kjer je poskrbljeno za bogat program in odlično organizacijo. Več o prireditvah si lahko preberete tukaj.
Lokalna kulinarika in produkti
Potep po občini Brežice ponuja edinstveno gastronomsko doživetje. Po njenih gričevjih se namreč vijeta dve vinski cesti – Podgorjanska in Bizeljsko–sremiška, kjer stojijo prijazne domačije, turistične kmetije, gostilne in vinotoči, ki goste postrežejo z odličnim vinom in domačimi dobrotami, ki jih domačini pridelajo sami. Z miz bo zadišalo po pečenem piščancu z mlinci, svinjski pečenki, suhomesnatih izdelkih, sirovem kolaču, če se mudite po Bizeljskem, pa morate poskusiti tudi značilen bizeljski ajdov kolač. Značilna lokalna kulinarika in kulinarični produkti, pa je od lanskega leta zbrana tudi v knjigi Okusi Posavja, njena prodaja pa poteka na vseh turističnih točkah v občini.
Brod na Savi je čudovita popestritev izleta ali daljšega bivanja v občini Brežice. Goste vsakodnevno vozi preko reke Save iz Term Čatež v vas Mostec in nazaj. Na pot preko valov se lahko podate individualno, sprejemajo pa tudi skupine, ki jim po želji pripravijo tudi manjšo pogostitev na samem brodu ter povedo kaj več o brodarstvu nekoč. Izlet lahko združite z ogledom Mosteca, prijazne in domače vasice, si v bližnjih gostilnah privoščite kaj za pod zob in si ogledate vaško cerkev svetega Fabijana in Sebastijana. Brod vozi skozi vse leto, v kolikor je vodostaj reke primeren.
Festival prireditve
Po sproščanju v naravi se prileže tudi zabava, katere v Brežicah v vseh letnih časih ne manjka. Obiščete lahko različne koncerte, prireditve in kulturne dogodke, kjer je poskrbljeno za bogat program in odlično organizacijo. Več o prireditvah si lahko preberete tukaj.
Lokalna kulinarika in produkti
Potep po občini Brežice ponuja edinstveno gastronomsko doživetje. Po njenih gričevjih se namreč vijeta dve vinski cesti – Podgorjanska in Bizeljsko–sremiška, kjer stojijo prijazne domačije, turistične kmetije, gostilne in vinotoči, ki goste postrežejo z odličnim vinom in domačimi dobrotami, ki jih domačini pridelajo sami. Z miz bo zadišalo po pečenem piščancu z mlinci, svinjski pečenki, suhomesnatih izdelkih, sirovem kolaču, če se mudite po Bizeljskem, pa morate poskusiti tudi značilen bizeljski ajdov kolač. Značilna lokalna kulinarika in kulinarični produkti, pa je od lanskega leta zbrana tudi v knjigi Okusi Posavja, njena prodaja pa poteka na vseh turističnih točkah v občini.
Sekundarna turistična ponudba oz. zmogljivosti
Osnovna infrastruktura (komunalna in prometna ureditev, vodovod, električne napeljave, cestno omrežje, telefonsko omrežje)
V občini Brežice je vsa osnovna infrastruktura, ki je predpogoj za razvoj gospodarskih dejavnosti, odlično urejena. Odlična prometna povezanost (lega ob AC Lj – Zg), urejeno komunalno in vodovodno omrežje, urejene električne napeljave in telefonsko omrežje. Izjema so redka, majhna in težko dostopna območja, vendar v tem primeru govorimo o nekaj gospodinjstvih na občinski ravni. Seveda pa občina skrbi tudi za stalno posodabljanje vse tovrstne infrastrukture.
Turistična infrastruktura (objekti in zmogljivosti, hoteli, restavracije, športna igrišča,...)
Restavracije, gostilne in picerije
V brežiških restavracijah in pizzerijah vedno diši – po lokalnem in domačem. Vaše brbončice bodo razvajali slastni okusi, bogati meniji pa bodo poskrbeli, da bo prav vsak našel nekaj zase. Namig: nikar ne pozabite na hišne specialitete. Odkrite jih tukaj.
Vinotoči in vinske kleti
Po gričevjih občine Brežice se vijeta Podgorjanska in Bizeljsko-sremiška vinska cesta, ki ju je vsekakor vredno raziskati. Vina iz obeh vinorodnih okolišev lahko na enem mestu degustirate (in kupite) tudi v vinoteki Mestne hiše Brežice. Ugotovite, čigavo vino vas najbolj navduši, in se podajte direktno k ponudniku!
Turistične kmetije in domačije
Če želite okusiti pristne, domače posavske jedi, vsekakor obiščite katero izmed okoliških turističnih kmetij. Poskusili boste lahko domače ocvirke, ajdove žgance, kislo zelje, dobrote domačih kolin, domač jabolčni in sirov štrudelj, bizeljski ajdov kolač in še mnoge druge dobrote. Tudi ljubitelji rib ne boste razočarani, saj lahko v naših krajih poskusite celo dimljeno postrv! Odkrite jih tukaj.
Hoteli
Ponudba hotelov v Brežicah in okolici je raznovrstna, saj se lahko nastanite v večjih kompleksih Term Čatež, kjer imate na dosegu roke pestro spremljevalno infrastrukturo, ali pa se nekoliko umaknete od vrveža in zavetje poiščete v manjših hotelih in hostlih, ki vam prav tako gostoljubno odprejo svoja vrata in poskrbijo za vaše udobje. Odkrite jih tukaj.
Apartmaji
Apartmaji so idealna izbira za vse, ki želite na oddihu imeti čisto svoj ritem, si zjutraj pripraviti dišečo kavico in se v nastanitvi počutiti kot doma. Idealni so tudi za preživljanje družinskih počitnic, prav vsi pa se nahajajo v neposredni bližini Brežic, tako da so vam vse znamenitosti in aktivnosti na dosegu roke. Odkrite jih tukaj.
Penzioni
Izbira penziona kot nastanitve je prava za vse, ki želite svoj oddih preživeti v udobnem in domačnem okolju. Gostoljubni gostitelji vam bodo z veseljem pripravili kaj slastnega za pod zob, poklepetali z vami in vam svetovali glede ogledov znamenitosti ter aktivnega preživljanja prostega časa. Odkrite jih tukaj.
Kampi
Za vse ljubitelje preživljanja oddiha v naravi ponujajo Terme Čatež pestre možnosti različnih oblik kampiranja – od luksuznih hišk za kampiranje do prebivanja v edinstvenih hišicah na vodi. Z odločitvijo za to obliko nastanitve boste zagotovo poskrbeli tudi za nepozabne počitnice najmlajših. Odkrite jih tukaj.
Zasebne sobe
Za vse, ki želite cenovno ugodno prenočišče, je na voljo pestra izbira zasebnih sob. Nastanitve se nahajajo v Brežicah in njihovi okolici, tako da pobliže spoznate tudi širše območje. Zaradi kratkih razdalj imate še vedno v bližini vse glavne zanimivosti, aktivnosti in dogajanje, tako da niste prav za nič prikrajšani. Odkrite jih tukaj.
V brežiških restavracijah in pizzerijah vedno diši – po lokalnem in domačem. Vaše brbončice bodo razvajali slastni okusi, bogati meniji pa bodo poskrbeli, da bo prav vsak našel nekaj zase. Namig: nikar ne pozabite na hišne specialitete. Odkrite jih tukaj.
Vinotoči in vinske kleti
Po gričevjih občine Brežice se vijeta Podgorjanska in Bizeljsko-sremiška vinska cesta, ki ju je vsekakor vredno raziskati. Vina iz obeh vinorodnih okolišev lahko na enem mestu degustirate (in kupite) tudi v vinoteki Mestne hiše Brežice. Ugotovite, čigavo vino vas najbolj navduši, in se podajte direktno k ponudniku!
Turistične kmetije in domačije
Če želite okusiti pristne, domače posavske jedi, vsekakor obiščite katero izmed okoliških turističnih kmetij. Poskusili boste lahko domače ocvirke, ajdove žgance, kislo zelje, dobrote domačih kolin, domač jabolčni in sirov štrudelj, bizeljski ajdov kolač in še mnoge druge dobrote. Tudi ljubitelji rib ne boste razočarani, saj lahko v naših krajih poskusite celo dimljeno postrv! Odkrite jih tukaj.
Hoteli
Ponudba hotelov v Brežicah in okolici je raznovrstna, saj se lahko nastanite v večjih kompleksih Term Čatež, kjer imate na dosegu roke pestro spremljevalno infrastrukturo, ali pa se nekoliko umaknete od vrveža in zavetje poiščete v manjših hotelih in hostlih, ki vam prav tako gostoljubno odprejo svoja vrata in poskrbijo za vaše udobje. Odkrite jih tukaj.
Apartmaji
Apartmaji so idealna izbira za vse, ki želite na oddihu imeti čisto svoj ritem, si zjutraj pripraviti dišečo kavico in se v nastanitvi počutiti kot doma. Idealni so tudi za preživljanje družinskih počitnic, prav vsi pa se nahajajo v neposredni bližini Brežic, tako da so vam vse znamenitosti in aktivnosti na dosegu roke. Odkrite jih tukaj.
Penzioni
Izbira penziona kot nastanitve je prava za vse, ki želite svoj oddih preživeti v udobnem in domačnem okolju. Gostoljubni gostitelji vam bodo z veseljem pripravili kaj slastnega za pod zob, poklepetali z vami in vam svetovali glede ogledov znamenitosti ter aktivnega preživljanja prostega časa. Odkrite jih tukaj.
Kampi
Za vse ljubitelje preživljanja oddiha v naravi ponujajo Terme Čatež pestre možnosti različnih oblik kampiranja – od luksuznih hišk za kampiranje do prebivanja v edinstvenih hišicah na vodi. Z odločitvijo za to obliko nastanitve boste zagotovo poskrbeli tudi za nepozabne počitnice najmlajših. Odkrite jih tukaj.
Zasebne sobe
Za vse, ki želite cenovno ugodno prenočišče, je na voljo pestra izbira zasebnih sob. Nastanitve se nahajajo v Brežicah in njihovi okolici, tako da pobliže spoznate tudi širše območje. Zaradi kratkih razdalj imate še vedno v bližini vse glavne zanimivosti, aktivnosti in dogajanje, tako da niste prav za nič prikrajšani. Odkrite jih tukaj.
Turistična superinfrastruktura (storitve turističnih agencij, prevozi, storitve v gostinskih obratih)
Turistične agencije
- Visit Posavje
Prevozi
- Taxi Marko
- Taxi Srečko
- Prevozi Labus
- Nomago Brežice
- Taxi Jože Kožar
- Taxi KTL
ZPTM BREŽICE
Gubčeva ulica 10A
© 2023 discoverbrezice.com
izdelava: ETREND
izdelava: ETREND
